Prelezanine

Zdravstvena nega bolnikov s preležaninami in njihovo preprecevanje

Preležanina (dekubitus) je rana na telesu, ki nastane zaradi dolgega ležanja. Pojavi se zaradi neposrednega pritiska na kožo, kar ima za posledico poškodbo spodaj ležecega tkiva. Omejeno podrocje nekroze tkiv (odmrtje tkiva) nastane, ko so v dolocenem casu mehka tkiva stisnjena med kost in zunanjo podlago.

Vzroki za nastanek preležanin so razlicni
Na nastanek preležanin lahko vpliva vec zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na cloveško telo.
Zunanji dejavniki tveganja so:

nerazbremenjen pritisk,
strižna sila (sila drsenja),
trenje in ponavljajoc pritisk.

Notranji dejavniki tveganja, ki jih lahko opišemo s stanjem organizma, so:

nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska ali bolecine,
nekontrolirano odvajanje urina in blata,
motnje zavesti, visoka starost, telesna teža, slabo psihicno pocutje,
dolgotrajne bolezni, ki izcrpavajo telo v celoti,
razna zdravila (kortikosteroidi, citostatiki…),
slaba prehranjenost in izsušenost.

Preležanine nastanejo najpogosteje na križu in petah, na boku in gležnjih

Preležanine lahko nastanejo kjerkoli na telesu, vendar se pogosteje razvijajo na bolj izpostavljenih mestih, kjer leži kost neposredno pod kožo. Nastanek pa je odvisen tudi od položaja telesa. Starejši ljudje kot tudi mnogi bolniki ležijo pretežno na hrbtu, zato je vec kot polovica vseh preležaninskih razjed na križu in petah. Na teh predelih je tudi najvecji pritisk telesne teže. Zaradi tankega podkožja (koža pokriva le kost) se pri bocni legi pogosto razvije preležanina na boku in na gležnjih. Pri sedecih bolnikih je izpostavljen predel na sedalu (sednicni grci), saj je tam najvecji pritisk teže na majhno površino. Našteti predeli predstavljajo 75 % vseh nastalih preležaninskih razjed. Redkejša mesta nastanka preležanin so še na lopaticah, hrbtenicnih trnih, prsnici, komolcih, kolenih, na zatilju in uhljih. Pri debelih ljudeh lahko nastanejo podobne spremembe v kožnih gubah zadnjice, v dimljah, pod prsmi in na trebuhu. Tudi dalj casa trajajoc kontakt trdih tujih predmetov s kožo ali sluznico lahko privede do nekroze zaradi pritiska. Takšne okvare lahko opazimo pri slabo narejenih mavcnih oblogah. Dolgo vstavljeni katetri in sonde pa povzroce nekrozo v tem organu (nos, grlo, sapnik, požiralnik, secnica).

Zdravljenje in oskrba preležanine se izvaja po standardih za oskrbo kronicne rane

Preležanine so kronicne rane, ki jih glede na globino in poškodbo tkiva razdelimo na 5 stopenj:

1. pobledela rdecina,
2. stalna rdecina,
3. razjeda prizadene kožo,
4. rana sega v podkožno mašcevje,
5. inficirana razjeda sega v globino do kosti in sklepov.

Po standardu za oskrbo kronicne rane preležanino cistimo z ringerjevo raztopino, ogreto na telesno temperaturo. Dovoljena je tudi uporaba fiziološke raztopine. Priporocamo izpiranje rane, da z drgnjenjem ne poškodujemo novega granulacijskega tkiva. Zdravljenje in oskrba dekubitalne rane je timsko delo. V tej skupini sodelujejo zdravniki in medicinske sestre, po potrebi pa se pridruži še fizioterapevt in dietetik. Zdravnik in medicinska sestra ocenita rano glede lege, velikosti in izgleda dna in robov rane ter kolicino izlockov. Te ugotovitve zabeležimo na list za oceno kronicne rane. Oceno ponavljamo enkrat tedensko. Glede na oceno rane se odlocimo za ustrezen obliž (oblogo) za rano.
Obloge, ki jih uporabljamo za oskrbo dekubitalne rane, so: prozorni filmi, hidrokoloidi, hidrogeli, alginati in poliuretanske pene.
Idealna obloga mora imeti naslednje lastnosti: pospešuje vlažno celjenje rane, daje mehanicno in toplotno zašcito, se ne lepi na rano, zmanjšuje bolecino v rani (vlažno okolje), enostavno in nebolece se menja, ne pušca ostankov v rani, dobro vpija izlocke, nevtralizira neprijeten vonj, preprecuje okužbo rane in naj bi bila tudi cenovno ugodna.

Sodobne obliže za rane uporabljamo v bolnišnici. Ob odpustu domov obvestimo ustno in pisno osebnega zdravnika in patronažno sestro o zdravljenju in negovalnih postopkih v bolnišnici. žal pa velikokrat ne morejo nadaljevati s priporocenimi postopki, ker so ti obliži na negativni listi.

Preležanine predstavljajo po vsem svetu in tudi pri nas še pogost problem bolnikov v bolnišnicah in doma. Za boljši izid zdravljenja je nujno potrebno usklajeno delovanje celotnega zdravstvenega tima, ki skrbi za bolnika. Naš cilj je zadovoljen bolnik.

Skrbna zdravstvena nega omogoca preprecevanje preležanin

Pravocasna ugotovitev, kateri bolnik je v nevarnosti, da dobi preležanine, je bistvenega pomena za njihovo preprecevanje. Pri presoji ogroženosti bolnika moramo najprej poznati bolezenska stanja, ki neposredno ali posredno pospešijo nastanek preležanin. Drugo neobhodno potrebno orodje pa je obrazec za oceno bolnikove ogroženosti glede nastanka preležanin. Obstajajo številne sheme, po katerih lahko ocenimo stopnjo ogroženosti. Prilagojene so za razlicne skupine bolnikov. Za skupino akutnih bolnikov v intenzivnih enotah je primerna t.i. Waterlow shema. Ta ocenjevalna lestvica je zelo natancna, saj vsebuje deset parametrov ocenjevanja. To so: teža in višina, spol in starost, videz kože, gibljivost, stanje prehranjenosti, stanje kontinence urina in blata, delovanje cutil, stanje zavesti, spremljajoce bolezni, operacije in zdravila. To ocenjevalno lestvico uporabljamo na Onkološkem inštitutu. Za onkološke bolnike, razen za tiste na intenzivnem oddelku, bi bila primerna tudi Douglasova shema, ki ocenjuje stanje prehranjenosti, aktivnost, inkontinenco, bolecino, stanje kože in psihicno pocutje, spremljajoce bolezni (srcne, presnovne) in jemanje zdravil (citostatiki, steroidi). Ocenjevanje je potrebno v prvih dveh urah po sprejemu bolnika, nato pa vsakokrat, ko se bolnikovo stanje kakorkoli spremeni. Naše ocene bolnikovega stanja ogroženosti zabeležimo v bolnikovo negovalno dokumentacijo in na osnovi tega izdelamo preventivni program za vsakega bolnika posebej.

Osnove preventivnega programa za preprecevanje preležanin

Odstranjevanje ali zmanjševanje pritiska, trenja in strižnih sil Pritisk je osnovni povzrocitelj preležanin, zato je njegovo zmanjševanje osnovnega pomena pri preprecevanju. Dolga leta je bilo obracanje bolnika edini nacin. Vendar s tem ne zmanjšamo pritiska, ampak samo skrajšamo cas njegovega delovanja. Zato uporabljamo razlicne lege telesa, najveckrat lego na hrbtu, levem ali desnem boku in 30-stopinjski bocni položaj. Lego bolnika beležimo na list spreminjanja lege telesa. Pritisk razbremenimo tudi, ce podlagamo mehke blazine na izpostavljena mesta ali ce uporabljamo razbremenilne blazine (antidekubitor) za celo telo. Te so lahko staticne ali dinamicne. Razbremenilne površine moramo vedno uporabljati skupaj z nacrtovanim obracanjem.

Skrb za pravilno in redno nego kože in reševanje problema inkontinence Zelo je pomembna osebna higiena. Osnovna nega kože je umivanje z mlacno vodo in blagim milom. Kožo je potrebno nato osušiti in zašcititi z mastno vlažilno kremo. Pomembno je tudi skrbeti za cisto, suho in mehko perilo brez gub. Posebno pozorni moramo biti na redno anogenitalno nego pri bolnikih z inkontinenco urina ali blata in pri bolnikih s fistulami.

Skrb za pravilno prehrano bolnika Dobra prehranjenost bolnika in tekocinsko ravnovesje je prav gotovo eden izmed bistvenih dejavnikov pri preprecevanju preležanin. Zaradi tega je pomembna zacetna ocena prehranjenosti bolnika. Glede na oceno je pomemben individualno izdelani nacrt prehrane. Tudi pomanjkanje vitaminov, zlasti A, C in E, lahko prispeva k nastanku preležanin. Pri preprecevanju je pomembna tudi zadostna kolicina železa, cinka in fosforja.

Izobraževanje osebja, bolnikov in svojcev o preprecevanju preležanin Zelo pomembno je poucevanje. Le dobro usposobljena medicinska sestra, osvešcen bolnik ali sorodnik lahko pripomorejo k boljši negi bolnika, boljšemu psihofizicnemu pocutju in življenju brez preležanin.

Dokumentiranje postopkov zdravstvene nege Posebno pomembno je dokumentiranje postopkov zdravstvene nege, ker zagotavlja stalnost (nepretrganost, kontinuiteto) dela medicinskih sester, kaže strokovnost in je osnova za vrednotenje zdravstvene nege. Na Onkološkem inštitutu uporabljamo: Obrazec za oceno kronicne rane/preležanine, Urnik spreminjanja lega bolnika in Obvestilo patronažni službi.

Pri izvajanju preventivnega programa bomo uspešni, ce bomo upoštevali multidisciplinarni pristop. To pomeni, da pri reševanju problema sodeluje skupina strokovnjakov, ki jo sestavljajo medicinske sestre, zdravniki, fizioterapevt, dietetik in psihoterapevt.