Paradontitis, paradontalna bolezen
O paradontitisu govorimo, ko vnetje dlesni napreduje do te mere, da prizadene podporna zobna tkiva. Paradontitis je eden osrednjih vzrokov za izgubo zob pri odraslih in glavni vzrok pri starejših ljudeh.
Paradontitis je večinoma posledica dolgotrajnega zadrževanja oblog in zobnega kamna med zobom i n dlesnjo. Med zobno korenino in obdajajočo kostjo nastanejo žepki. V njih nastanejo in se razmnožujejo bakterije, ki še posebaj uspevajo zaradi prisotnosti oblog in odsotnosti kisika. Če se razmere ne izboljšajo, pride zaradi uničenja okolne kosti do izgube zob. Stopnja napredovanja bolezni se pri posameznikih razlikuje. Razlike so celo med ljudmi z enako količino zobnega kamna, najbrž zato, ker obloge od posameznika do posameznika vsebujejo različne vrste in različno število bakterij. Napredovanje bolezni je odvisno tudi od človekove odpornosti na prisotne bakterije. Paradontitis ima obdobja destruktivnih aktivnosti, ki lahko trajajo mesece, sledi pa jim obdobje brez bistveno vidnih sprememb.
Zgodnji znaki paradontitisa so krvavenje, rdeča dlesen in slab zadah. Zobozdravnik meri globino žepkov v dlesnih s posebno sondo in čimvečja je stopnja prizadetosti, tem manjša je možnost za ohranitev zoba. Ena od posledic bolezni je tudi sprememba položaja zob, predvsem zgornjih sekalcev naprej. Paradontitisa običajno ne spremljajo bolečine, dokler ni majavost zob že tolikšna, da povzroča težave pri žvečenju.
V nasprotju z vnetjem dlesni, ki običajno izgine po dobri ustni higieni, paradontitis potrebuje ustrezno strokovno obravnavo. Bolnik si lahko sam z dobro ustno higieno odstrani obloge le dva milimetra pod robom dlesni, medtem ko zobozdravnik z luščenjem in glajenjem obolele korenine odstrani obloge iz žepov v globini petih milimetrov. Zobozdravnik lahko odstrani tudi del obolele dlesni, da bi se potem lahko preostala zdrava dlesen ponovno tesno pripojila na zob, kar znova omogoči odstranjevanje oblog s ščetkanjem.
Parodontalno bolezen mogoče preprečiti oziroma zaustaviti njeno napredovanje. Ker so glavni krivec za vnete dlesni zobne obloge, je najboljši boj ustrezna ustna higiena. Bakterije iz zobnih oblog se najraje zadržujejo na mestih, ki so ščetki težko dosegljiva. To so žleb med zobom in dlesnijo, medzobni prostori, prostori pod mostičkiin fiksni ortodontski aparati. Čiščenje zob samo z zobno ščetko zato ni dovolj. Dopolniti ga moramo z zobno nitko ali medzobno ščetko. S pomočjo teh pripomočkov odstranjujemo zobne obloge iz medzobnih prostorov. Pri mostičkih in implantatih uporabimo posebne nitke z vdevalom in zadebeljeno čistilno gobico ali primerne medzobne ščetke.
Zobna ščetka naj ima čim več tankih vlaken, ki bodo dosegle kritična mesta. Za popoln nadzor zobnih oblog ob robu dlesni lahko uporabimo tudi ščetko, ki ima samo en šop ščetin, ki se med uporabo popolnoma prilagodi anatomiji zoba.
Pri izbiri zobne nitke bodimo pozorni, da ustreza našim medzobnim prostorom. Za ozke medzobne prostore izberemo tanko, za širše medzobne prostore pa malo širšo, ki v stiku s slino nabrekne v mehko gobico. Zelo pomembna je uporaba medzobnih ščetk. Pri uporabi le teh je pomembno, da izberemo takšne širine ščetko, ki jo v medzoni prostor še lahko vstavimo samo z rahlim pritiskom in brez bolečin. Takšna ščetka bo s svojimi ščetinami popolnoma zapolnila in očistila medzobni prostor.
Po zaključeni zobni higieni lahko ustno nego dopolnimo še z ustno vodo. Najbolj priporočljive so takšne, ki ne vsebujejo alkohola, ker te dodatno izsušuje ustno sluznico.
Z nekaj minutami na dan, namenjenimi temeljiti ustni higieni in s preventivnimi obiski zobozdravnika ne skrbimo le za zdrave zobe, ampak si podaljšujemo življenje.
Pa veliko zdravja vam želim.
Metka Štiglic, mag. farm.
Lekarna Sveti Jurij
Vir:
MSD Veliki medicinski priročnik
Dr. Michael Dvorak Krvavitve iz dlesni so resno opozorilo. Viva Oktober 2005