Preležanina (dekubitus)
Zdravstvena nega bolnikov s preležaninami in njihovo preprečevanje
Preležanina (dekubitus) je rana na telesu, ki nastane zaradi dolgega ležanja. Pojavi se zaradi neposrednega pritiska na kožo, kar ima za posledico poškodbo spodaj ležečega tkiva. Omejeno področje nekroze tkiv (odmrtje tkiva) nastane, ko so v določenem času mehka tkiva stisnjena med kost in zunanjo podlago.
Vzroki za nastanek preležanin so različni. Na nastanek preležanin lahko vpliva več zunanjih in notranjih dejavnikov, ki vplivajo na človeško telo.
Zunanji dejavniki tveganja so:
- nerazbremenjen pritisk,
- strižna sila (sila drsenja),
- trenje in ponavljajoč pritisk.
Notranji dejavniki tveganja, ki jih lahko opišemo s stanjem organizma, so:
- nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska ali bolečine,
- nekontrolirano odvajanje urina in blata,
- motnje zavesti, visoka starost, telesna teža, slabo psihično počutje,
- dolgotrajne bolezni, ki izčrpavajo telo v celoti,
- razna zdravila (kortikosteroidi, citostatiki…),
- slaba prehranjenost in izsušenost.
Preležanine nastanejo najpogosteje na križu in petah, na boku in gležnjih
Preležanine lahko nastanejo kjerkoli na telesu, vendar se pogosteje razvijajo na bolj izpostavljenih mestih, kjer leži kost neposredno pod kožo. Nastanek pa je odvisen tudi od položaja telesa. Starejši ljudje kot tudi mnogi bolniki ležijo pretežno na hrbtu, zato je več kot polovica vseh preležaninskih razjed na križu in petah. Na teh predelih je tudi največji pritisk telesne teže. Zaradi tankega podkožja (koža pokriva le kost) se pri bočni legi pogosto razvije preležanina na boku in na gležnjih. Pri sedečih bolnikih je izpostavljen predel na sedalu (sednični grči), saj je tam največji pritisk teže na majhno površino. Našteti predeli predstavljajo 75 % vseh nastalih preležaninskih razjed. Redkejša mesta nastanka preležanin so še na lopaticah, hrbteničnih trnih, prsnici, komolcih, kolenih, na zatilju in uhljih. Pri debelih ljudeh lahko nastanejo podobne spremembe v kožnih gubah zadnjice, v dimljah, pod prsmi in na trebuhu. Tudi dalj časa trajajoč kontakt trdih tujih predmetov s kožo ali sluznico lahko privede do nekroze zaradi pritiska. Takšne okvare lahko opazimo pri slabo narejenih mavčnih oblogah. Dolgo vstavljeni katetri in sonde pa povzroče nekrozo v tem organu (nos, grlo, sapnik, požiralnik, sečnica).
Zdravljenje in oskrba preležanine se izvaja po standardih za oskrbo kronične rane
Preležanine so kronicne rane, ki jih glede na globino in poškodbo tkiva razdelimo na 5 stopenj:
- pobledela rdečina,
- stalna rdečina,
- razjeda prizadene kožo,
- rana sega v podkožno maščevje,
- inficirana razjeda sega v globino do kosti in sklepov.
Po standardu za oskrbo kronične rane preležanino čistimo z ringerjevo raztopino, ogreto na telesno temperaturo. Dovoljena je tudi uporaba fiziološke raztopine. Priporočamo izpiranje rane, da z drgnjenjem ne poškodujemo novega granulacijskega tkiva. Zdravljenje in oskrba dekubitalne rane je timsko delo. V tej skupini sodelujejo zdravniki in medicinske sestre, po potrebi pa se pridruži še fizioterapevt in dietetik. Zdravnik in medicinska sestra ocenita rano glede lege, velikosti in izgleda dna in robov rane ter količino izločkov. Te ugotovitve zabeležimo na list za oceno kronične rane. Oceno ponavljamo enkrat tedensko. Glede na oceno rane se odločimo za ustrezen obliž (oblogo) za rano.
Obloge, ki jih uporabljamo za oskrbo dekubitalne rane, so: prozorni filmi, hidrokoloidi, hidrogeli, alginati in poliuretanske pene.
Idealna obloga mora imeti naslednje lastnosti: pospešuje vlažno celjenje rane, daje mehanično in toplotno zašcito, se ne lepi na rano, zmanjšuje bolečino v rani (vlažno okolje), enostavno in neboleče se menja, ne pušča ostankov v rani, dobro vpija izločke, nevtralizira neprijeten vonj, preprečuje okužbo rane in naj bi bila tudi cenovno ugodna.
Sodobne obliže za rane uporabljamo v bolnišnici. Ob odpustu domov obvestimo ustno in pisno osebnega zdravnika in patronažno sestro o zdravljenju in negovalnih postopkih v bolnišnici. žal pa velikokrat ne morejo nadaljevati s priporočenimi postopki, ker so ti obliži na negativni listi.
Preležanine predstavljajo po vsem svetu in tudi pri nas še pogost problem bolnikov v bolnišnicah in doma. Za boljši izid zdravljenja je nujno potrebno usklajeno delovanje celotnega zdravstvenega tima, ki skrbi za bolnika. Naš cilj je zadovoljen bolnik.
Skrbna zdravstvena nega omogoca preprecevanje preležanin
Pravočasna ugotovitev, kateri bolnik je v nevarnosti, da dobi preležanine, je bistvenega pomena za njihovo preprečevanje. Pri presoji ogroženosti bolnika moramo najprej poznati bolezenska stanja, ki neposredno ali posredno pospešijo nastanek preležanin. Drugo neobhodno potrebno orodje pa je obrazec za oceno bolnikove ogroženosti glede nastanka preležanin. Obstajajo številne sheme, po katerih lahko ocenimo stopnjo ogroženosti. Prilagojene so za različne skupine bolnikov. Za skupino akutnih bolnikov v intenzivnih enotah je primerna t.i. Waterlow shema. Ta ocenjevalna lestvica je zelo natančna, saj vsebuje deset parametrov ocenjevanja. To so: teža in višina, spol in starost, videz kože, gibljivost, stanje prehranjenosti, stanje kontinence urina in blata, delovanje čutil, stanje zavesti, spremljajoče bolezni, operacije in zdravila. To ocenjevalno lestvico uporabljamo na Onkološkem inštitutu. Za onkološke bolnike, razen za tiste na intenzivnem oddelku, bi bila primerna tudi Douglasova shema, ki ocenjuje stanje prehranjenosti, aktivnost, inkontinenco, bolečino, stanje kože in psihično počutje, spremljajoče bolezni (srčne, presnovne) in jemanje zdravil (citostatiki, steroidi). Ocenjevanje je potrebno v prvih dveh urah po sprejemu bolnika, nato pa vsakokrat, ko se bolnikovo stanje kakorkoli spremeni. Naše ocene bolnikovega stanja ogroženosti zabeležimo v bolnikovo negovalno dokumentacijo in na osnovi tega izdelamo preventivni program za vsakega bolnika posebej.
Osnove preventivnega programa za preprečevanje preležanin
Odstranjevanje ali zmanjševanje pritiska, trenja in strižnih sil Pritisk je osnovni povzročitelj preležanin, zato je njegovo zmanjševanje osnovnega pomena pri preprečevanju. Dolga leta je bilo obračanje bolnika edini način. Vendar s tem ne zmanjšamo pritiska, ampak samo skrajšamo čas njegovega delovanja. Zato uporabljamo različne lege telesa, največkrat lego na hrbtu, levem ali desnem boku in 30-stopinjski bočni položaj. Lego bolnika beležimo na list spreminjanja lege telesa. Pritisk razbremenimo tudi, če podlagamo mehke blazine na izpostavljena mesta ali ce uporabljamo razbremenilne blazine (antidekubitor) za celo telo. Te so lahko statične ali dinamične. Razbremenilne površine moramo vedno uporabljati skupaj z načrtovanim obračanjem.
Skrb za pravilno in redno nego kože in reševanje problema inkontinence Zelo je pomembna osebna higiena. Osnovna nega kože je umivanje z mlačno vodo in blagim milom. Kožo je potrebno nato osušiti in zaščititi z mastno vlažilno kremo. Pomembno je tudi skrbeti za cisto, suho in mehko perilo brez gub. Posebno pozorni moramo biti na redno anogenitalno nego pri bolnikih z inkontinenco urina ali blata in pri bolnikih s fistulami.
Skrb za pravilno prehrano bolnika Dobra prehranjenost bolnika in tekočinsko ravnovesje je prav gotovo eden izmed bistvenih dejavnikov pri preprečevanju preležanin. Zaradi tega je pomembna začetna ocena prehranjenosti bolnika. Glede na oceno je pomemben individualno izdelani načrt prehrane. Tudi pomanjkanje vitaminov, zlasti A, C in E, lahko prispeva k nastanku preležanin. Pri preprečevanju je pomembna tudi zadostna količina železa, cinka in fosforja.
Izobraževanje osebja, bolnikov in svojcev o preprečevanju preležanin Zelo pomembno je poučevanje. Le dobro usposobljena medicinska sestra, osveščen bolnik ali sorodnik lahko pripomorejo k boljši negi bolnika, boljšemu psihofizičnemu počutju in življenju brez preležanin.
Dokumentiranje postopkov zdravstvene nege Posebno pomembno je dokumentiranje postopkov zdravstvene nege, ker zagotavlja stalnost (nepretrganost, kontinuiteto) dela medicinskih sester, kaže strokovnost in je osnova za vrednotenje zdravstvene nege. Na Onkološkem inštitutu uporabljamo: Obrazec za oceno kronične rane/preležanine, Urnik spreminjanja lega bolnika in Obvestilo patronažni službi.
Pri izvajanju preventivnega programa bomo uspešni, če bomo upoštevali multidisciplinarni pristop. To pomeni, da pri reševanju problema sodeluje skupina strokovnjakov, ki jo sestavljajo medicinske sestre, zdravniki, fizioterapevt, dietetik in psihoterapevt.