Demenca

Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence.

Kaj je demenca?

Demenca je skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih bolezni. Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje ter prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeto je pomnjenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanjšana je zmožnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšana je sposobnost obvladovanja čustev . Z napredovanjem demence postaja bolnik vedno manj samostojen in potrebuje dodatno nego. Pri demenci gre torej za upad prej obstoječih intelektualnih in spominskih sposobnosti . Je bolezen, ki na še nepopolnoma pojasnjen način povzroča spremembe v možganih.

Prvi znaki Alzheimerjeve demence

Alzheimerjeva demenca se običajno začne počasi, neopazno, nato pa postopno in dokaj enakomerno napreduje. Prvi znak Alzheimerjeve demence je izguba kratkoročnega spomina. Čeprav bolnik lahko pravilno pove, kje je živel in delal pred desetletji, kdaj se je poročil ali pa brez težav navede rojstne datume otrok, se morda ne bo spomnil, kaj je pred pol ure jedel za kosilo. Bolniki izgubijo voljo do dela ali drugih aktivnosti, ki so bile do tedaj zanje zanimive, dajejo občutek, da so se polenili. Ne kažejo več tolikšnega zanimanja za dogajanja v okolici ali za družabna srečanja.

Z napredovanjem bolezni se težave stopnjujejo.

Bolniki pričnejo pozabljati tudi osnovne, enostavne stvari, kot npr. imena prijateljev in sorodnikov, pogosto uporabljane telefonske številke ali naslove. Ne spomnijo se več, kako priti v trgovino ali nazaj domov, zato se pogosteje izgubijo. Ker pozabljajo, kam so spravili svoje stvari, postanejo sumničavi ali vznemirjeni, svojce pa pogosto obtožujejo kraje.

Zaradi stopnjevanja težav s spominom in upada ostalih sposobnosti se stopnjujejo tudi napetost, obupanost ali občutki manjvrednosti. Postopno se zmanjšuje sposobnost razumevanja in presoje. Med pogovorom teže najdejo posamezne besede ali jih izpuščajo, težko sledijo dolgim zahtevnim pogovorom. Ne morejo več samostojno urejati finančnih zadev ali samostojno potovati. Potrebujejo vedno več nadzora in tudi več vzpodbud pri aktivnostih, ki jih veselijo in jih še zmorejo.

Popuščati začnejo naučene socialne zavore, razkrivajo zaupne stvari, brezbrižni so do napak in omejitev, zaradi katerih bi bili prej v zadregi.

V kasnejši fazi  ne prepoznajo niti najbližjih sorodnikov. Pogovarjajo se z navideznimi osebami ali z lastno podobo, ki jo vidijo v ogledalu. Ne znajdejo se več niti v lastnem domu. Najpogosteje ne vedo pravilnega datuma ali kraja kjer se nahajajo. Vedno potrebujejo stalen nadzor, ker lahko pustijo prižgan plin ali spijejo čistila, ki so jim dosegljiva, misleč, da so užitna. Nadzor je potreben tudi v nočnih urah, saj so pogosto nespečni.

Težave, povezane z Alzheimerjevo demenco ne prizadenejo le bolnikov, temveč so veliko breme tudi za svojce ali druge osebe, ki za bolnika skrbijo. Čeprav je najprimernejše domače okolje, v katerem so preživeli večino življenja, je pogosto potrebno poskrbeti za nastanitev v ustanovi, kjer lahko zanje ustrezno poskrbijo.

Če ste stalni negovalec bolnika z Alzheimerjevo boleznijo, ste najpomembnejša oseba v njegovem življenju, zato varujte njihovo največjo dragocenost. Skrb za samega sebe ni sebičnost, ampak nekaj zelo pomembnega.  Vaše  nove zadolžitve so lahko zelo naporne, vaša svoboda je lahko omejena, hkrati pa morate  dajati  videz potrpežljivosti in mirnosti, tudi kadar ste zelo utrujeni. Nič čudnega ni, da se včasih počutite preobremenjeno.

Poskusite upoštevati nekaj predlogov, ki vam lahko olajšajo vsakodnevne napore:

1. bodite prijazni s seboj in poskrbite zase. Negujte svojo dušo. Olajšajte si jo s pogovorom z osebo, ki ji zaupate. Napomembnejše je, da si organizirate redne premore. Dovolite, da kdo drug prevzame vaše obveznosti, vi pa  si medtem spočijte ali počnite nekaj, kar vas veseli.
2. Sprejmite situacijo. Razumevanje Alzheimerjeve bolezni je temelj, ki vam pomaga, da se soočite s težavami in razrešite vprašanja, ki se vam porajajo. Čeprav je sprva težko sprejeti, je pomembno, da so vaša pričakovanja v zvezi z Alzheimerjevo boleznijo realna. Bolezen je napredujoča in bolnikovo stanje se bo postopoma slabšalo.
3. Povežite se z društvi bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Pogovor z ljudmi s podobnimi problemi in strokovni nasvet zdravnika vam bo v veliko pomoč.

Kdo lahko zboli za Alzheimerjevo boleznijo?

Število bolnikov z Alzheimerjevo demenco hitro narašča, predvsem zaradi staranja prebivalstva.

Opravljenih je bilo znanstvenih raziskav,  kljub temu pa zaenkrat še ni znano, kaj Alzheimerjevo demenco povzroča. Prav tako ni popolnoma pojasnjeno, zakaj nekateri ljudje zbolijo za Alzheimerjevo boleznijo, drugi pa ne. Vsekakor je najpomembnejši dejavnik pri nastanku Alzheimerjeve demence  starost. Alzheimerjeva bolezen večinoma prizadene ljudi starejše od 65 let, pred 50. letom se bolezen zelo redko pokaže. Zanjo zboli od 5 do 10 % vseh starejših od 65 let, z naraščajočo starostjo pa se delež dementnih bolnikov hitro povečuje – med 80 do 90 let starimi je že skoraj 15 % bolnikov s to obliko demence. Pomembna je tudi dednost. Ljudje, ki imajo bolnika z Alzheimerjevo demenco med bližnjimi sorodniki, imajo večjo možnost, da bodo tudi sami zboleli za to boleznijo. Pomembno vlogo pa ob tem igra tudi veliko še neznanih dejavnikov. Zato je še nemogoče napovedati, pri kom se bo bolezen pojavila in pri kom ne.

Kako bolezen zdravimo?

Pomembno je obiskati zdravnika!

Če imate težave, ki so podobne zgoraj opisanim, ali pa jih ima kdo od vaših bližnjih, je zelo pomemben obisk zdravnika. Tudi le blage težave s spominom omenite zdravniku pri naslednjem pregledu. Le zdravnik lahko namreč oceni, ali so težave bolezenske ali pa povezane zgolj z znaki staranja ter katera bolezen bi lahko bila vzrok zanje.

Alzheimerjeva bolezen še ni ozdravljiva, saj kljub zdravljenju bolezenski proces napreduje, vendar sodobna zdravila upočasnijo napredovanje bolezni.  Zdravljenje lahko bistveno izboljša funkcioniranje bolnika, in upočasni napredovanje znakov bolezni. Zdravila izboljšajo mišljenje in spomin bolnika, dnevna opravila postanejo tako lažja, manj pa je tudi vedenjskih motenj bolnika. Vse to razbremeni tudi svojce, ki porabijo manj časa za nego bolnika z Alzheimerjevo demenco, bolniki pa lahko dlje časa ostanejo v domačem okolju.

Metka Štiglic, mag. farm.
Lekarna Sveti Jurij

Literatura:
www.ezdravje.com; Vojko Rebolj, dr. med.
Medicinsko farmacevtski center, Krka, d. d.