Astma
Astma je ena izmed najpogostejših kroničnih bolezni. Prizadene do 5 odstotkov starejših in do 30 odstotkov otrok. Je kronična bolezen dihal, ki se razvije, ko čezmerna odzivnost na določene dražljaje povzroči vnetje dihalnih poti. Najpogosteje jo povzročijo alergeni iz okolja, kot so pršica, plesni, prah, pelodi, izločki živali, cigaretni dim, določena hrana ali rumeno barvilo tartrazin, ki je v nekaterih tabletah in hrani in nekatera zdravila (npr. acetilsalicilna kislina ali nekatera nesteroidna protivnetna zdravila), če jih preobčutljivo telo prepozna kot tujke in se nanje burno odziva. Sprožijo jo lahko tudi nealergični sprožilci, denimo telesni napor, virusne okužbe in hitre temperaturne spremembe, poslabšajo pa jo stres in čustvene spremembe. Povzročitelj je večkrat tudi neznan. Astmatiki težko dihajo, v pljučih jim piska, kašljajo z gostim izpljunkom, duši jih in tišči v prsih.
Kako se razvije?
Pri astmi je v dihalnih poteh navzoče stalno vnetje. Sprožilci astme povzročijo, da tkivni bazofilci v bronhijih sprostijo snovi, kot so histamin in levkotrieni, ti izzovejo skrčenje gladkih mišic, povečajo izločanje sluzi in v to območje privabijo še posebne bele krvne celice, ki vnetne procese ojačajo. Zadebelitev sluznice in pretirano krčenje gladkih mišic zmanjšata premer svetline bronhijev, neobičajno gosta bronhialna sluz pa bronhialno svetlino še dodatno zoži.
O poklicni astmi pa govorimo, če le ta nastane na delovnem mestu, značilen primer je pekovska astma kot posledica preobčutljivosti na moko.
Kako jo spoznamo?
Pogostost in teža napadov astme se razlikujeta. Nekaterim bolnikom dela težave le v zgodnjih jutranjih urah ali ob zbujanju, prek dneva pa manj ali celo nič. Astmatični napad se lahko začne iznenada, s piskanjem, kašljem in težkim dihanjem ali tiščanjem v prsih, pri čemer je piskanje posebno izrazito pri izdihu. Pojavi se lahko tudi polagoma in se simptomi počasi slabšajo. Napad lahko mine v nekaj minutah ali pa traja več ur ali dni. Zlasti pri otrocih je lahko zgodnje opozorilo srbenje po prsih ali vratu. Včasih je edini znak suh kašelj ponoči ali med telesnim naporom, ki pa ga astmatiki naj ne zdravijo s pomirjevalci kašlja. Med napadom lahko postane dihanje zelo težko in povzroči občutek tesnobe in strahu. Bolnik nagonsko sedi vzravnano in nagnjen naprej ter in si pomaga z vratnimi in prsnimi mišicami pri dihanju, vendar se kljub temu bori za zrak, na napor in tesnobo pa se pogosto odzove z znojenjem.
Zdravljenje astme
Poznamo ˝˝olajševalna˝ in ˝˝preprečevalna zdravila˝˝. Z olajševalci obvladamo astmatični napad, ker sprostijo zaporo dihalnih poti, s preprečevalci pa napade preprečimo, ker delujejo protivnetno na sluznici dihal.
Olajševalna zdravila
Bronhodilatatorji so najučinkovitejša zdravila za odpravo nenadnega napada in za preprečevanje napadov, ki jih utegne povzročiti telesni napor. Prek spodbude beta-2 adrenergičnih receptorjev na pljučnih celicah razširijo dihalne poti. Kratkodelujoči olajševalci so izborna zdravila za olajšanje nenadnih napadov astme, ker učinkujejo že po nekaj minutah, a učinkujejo le dve do šest ur. Dolgodelujoči olajševalci začnejo delovati počasneje, a njihov učinek traja do 12 ur, za preprečitev astmatičnih napadov se kombinirajo tudi skupaj z glukokortikoidi, ker okrepijo njihovo protivnetno delovanje. Vse pogostejša raba olajševalcev je za bolnika znak za slabšanje astme in opozorilo za obisk pri zdravniku zaradi dodatnega zdravljenja.
Preprečevalna zdravila
Inhalacijski glukokortikoidi so temeljna protivnetna zdravila za astmo. Prek zapletenih mehanizmov zavrejo vnetni odziv telesa in zelo učinkovito ublažijo simptome astme tako da bodisi sprožijo sintezo protivnetnih bodisi zavrejo sintezo vnetnih snovi. Po dolgotrajnem jemanju kortikosteroidi postopoma zmanjšajo verjetnost astmatičnih napadov, ker zmanjšajo občutljivost dihal za številne provokacijske dražljaje. Bolnik jih vdihava iz pršilnikov v obliki razpršenih kapljic ali prahu.
Pomembno je pravilno ravnati s pršilnikom. Pred uporabo ga dobro pretresite. Počasi izdihnite ves zrak iz pljuč. Vstavite nastavek v usta in na začetku počasnega globokega vdiha sprožite pršilnik. Zadržite zrak na ravni globokega vdiha 10 sekund, oziroma dokler zmorete. Izdihnite in počakajte vsaj minuto pred naslednjo inhalacijo. Po uporabi usta dobro splahnite, da preprečite razvoj glivic. Priporočena je uporaba inhalacijskih komor ali podaljškov.
Nezdravilski ukrepi
Zelo pomembno se je izogniti alergenom in drugim sprožilnim dejavnikom. Bolnik naj odstrani alergene iz stanovanja in naj se ne izpostavlja dražečim snovem. Vlažnost v stanovanju naj bo nižja od 50 %, ob višji se namreč rade razbohotijo plesni in pršice. Domače živali naj bodo zunaj, nepogrešljive hišne ljubljenčke pa je treba tedensko okopati in jim onemogočiti vstop v spalnico. Napadom, ki jih sproži telesna obremenitev, se da izogniti z uporabo zdravil pred začetkom napora.
Metka Štiglic, mag.farm.
Lekarna Sveti Jurij
Vir: Internet. Vida Kuhar – Kovačič, mag.farm.; Astma; Pomurske lekarne; Razkrivajo zdravilne skrivnosti;